Z Ljubelja čez hrib v Breznico
Comments(0) Včeraj sem končno dobil idealno priložnost, da zvozim baronovo pot nad ljubeljsko cesto do Prevala in hkrati naredim en dolg pasji sprehod tako da sva z Dino izkoristila prevoz na Ljubelj (in pobiranje kjer pač prideva dol).
Večina opisov to turco obdeluje z druge strani, iz Tržiča ali Begunj. Zakaj, mi je do Prevala hitro postalo jasno, ko sem po tisti čudoviti singlci v gozdu okrog Begunjščice več porival in nosil navzgor kot pa vozil.
Je bilo pa nadaljevanje od koče na Prevalu do planine Planinice, Poljške planine, Tomčeve koče, Završnice, Žirovnice in na pickup point v Breznici bolj ali manj navzdol.
Prvotna ideja je bila sicer da greva s Prevala po grebenu na Dobrčo in dol v Tržič ampak sem imel dovolj prenašanja bicikla zato sem raje izbral nekaj daljšo opcijo v dolino Završnice, kjer se je Dina še lepo ohladila s plavanjem v jezeru.
Celotna dolžina (malenkost čez 20km) in zahtevnost turce ni nič posebnega z vidika kolesarjenja. Baronova pot, razen na nekaj mestih, se mi ni zdela nič posebej vznemirljiva. Pač nosiš kolo tam kjer je vožnja nemogoča, torej čez melišča in kakšno brv. Po pravici povedano se mi zdi držanje zajle z eno roko (kot nekateri priporočajo) precej nevarna ideja. Razgledi so pa res lepi. 
Komentar dneva (ena starejša gospa, ko zagleda psa) – a nič dol ne pade? (zakaj pa bi??) 
Večinoma pa ljudje itak ne dojamejo zakaj bi se kdo tam gor vozil s kolesom, za povrh pa še v spremstvu psa.
Dina je pot pretekla brez težav. Rahlo neznačilna za njo je bila, kljub oblačnemu in ne posebej vročemu vremenu, edino poraba vode. Ponavadi je bistveno bolj racionalna in neproblematična glede prenašanja zalog. Tako sem pa že na Planinici polnil prazne flaše za preostanek poti.
Zemljevid z vrisano potjo (nekaj čez 20km)
začetki baronove poti
tud kakšen bunker se najde
razgled z okna v tunelu na ljubeljsko cesto
prečkanje melišča
Od Tomčeve koče proti Završnici
Ohlajanje v Završnici
