prva noč (od) doma
Comments(0) Včeraj dopoldne je Homer Heineken prvi zapustil mamo, brata in sestre. Z dovoljenjem tu, brez imen in rahlo prirejeno, objavljam prvi poročili novih lastnikov. Lahko samo dodam, da si želimo še več takih.
“Prav lepo se navaja Homer na novo domovanje. Malo je še zbegan in na trenutke boječ in čeprav je veliko prostora okrog in okrog hiše, si ne upa kaj dosti oddaljiti. Ves dan smo bili skupaj in se ukvarjali z njim. Sedela sem na tleh in prav rad se je pocrkljal in stisnil k meni. Vse kaže, da meni najbolj zaupa, seveda tudi zato, ker mu pripravljam hrano. Veliko je tudi spal, najraje ob nas pod stolom. Hranjenje pa je zgodba zase. Za prvi (opoldanski) obrok sem ga odpeljala v prostor (kurilnico), kjer mu pripravljamo hrano in hranimo tudi vse zanj, da si je vse ogledal in ovohal, kar ga je zanimalo. Hrani pa se pod balkonom. Dva obroka je bil s količino zadovoljen, medtem ko mu zadnji večerni obrok ni zadoščal. Pogledal me je, jo ucvrl k vratom kurilnice in začel cviliti, češ, jaz bi še… Brez skrbi, dobil je repete in potem je bil zadovoljen. Rad je pojedel tudi mini paradižnik in olupljeno jabolko.
ÄŒez dan je najraje zaspal kar pod stolom ali mizo – blizu nas, zvečer pa sem ga položila v gajbico. Zelo kratek čas je malo pojamral, potem pa se je umiril in zaspal (približno ob 9h). Večkrat ga gremo pogledat in kar lepo spi. Sicer se premakne in pogleda, a potem spi naprej. Zdajle je ura pol dvanajstih, spodaj pa je še vedno tišina. Morda pa bo noč minila brez joka??? Pustimo se presenetiti.”
in nadaljevanje…
“Zelo lepo je spal kar celo noč. V gajbici ima tudi kartonsko škatlo, postavljeno tako, da ima streho nad seboj. Ponoči se je zavlekel vanjo in spal v njej do jutra. Ponoči smo malo pokontrolirali. A bila je tišina, le dihanje, sopihanje in nežno oglašanje se je slišalo. Verjetno je sanjal o družbi svojih sestric in bratcev in seveda mame Dine. Z možem sva vstala ob 6h in šla k njemu, ko se je ravno prebujal. Najprej naju je nalajal, ko pa naju je spoznal, pa ni vedel, kako bi pokazal, kako je srečen in vesel. Najprej nato »crkljanje« in božanje, potem pa hranjenje … in tako naprej. Toliko za zdaj…”
