Krvavec… not really
Comments(0) Vsako lsezono, po nekakšnem èudnem kljuèu, se enkrat znajdem na Krvavcu. Vsekakor ni tam niè posebej zanimivega razen lepih razgledov in obèasno dobrih snežnih razmer zaradi katerih bi mogoèe celo odmislil vse ostalo. Je pa najbližji…
Vsako sezono znova pa se èudim (zakaj že?) kako nesposobni so tamkajšni žiènièarji. Ne zdi se jim vredno obnovit (beri zamenjat) sedežnic, ne zdi se jim vredno sèistit (ne samo enkrat potegnit z metlo) zasneženih in zaledenelih sedežev, ne zdi se jim vredno pripravit prog tako kot je treba ampak za vsak sluèaj pustijo cel kup neravnin da bi lahko celo normalno potegnil en lep dolg zavoj, ne zdi se jim vredno preverit kakšna je dejanska nevarnost plazov (ker je lažje enostavno pustit tablo za prepoved) itd.
Katastrofa paè.
Po eni strani jih celo razumem. Kratkoroèno gledano je njihova praksa ekonomsko veè kot upravièena. Med tednom in med vikendi je gor še vedno za pol Slovenije smuèarjev. Zakaj bi vendar menjali recept èe pa vse tako lepo deluje??
Imajo paè sreèo da so njihove redne stranke povsem nezahtevne. Veè kot dodatnih ležalnikov za sonèenje, kreme za sonèenje in sodov piva itak ne potrebujejo.
Na Krvavec se itak ne hodi smuèat/bordat… kdo pa je tako nor da bi tvegal fizièni napor?
Do nadaljega ostajam pri limiti enkrat na leto… optimist paè. 
V ozadju seveda Triglav…
